Sem Bogdan Trupej, po poklicu učitelj glasbe in že 25 let solastnik podjetja Music max, ki se ukvarja s prodajo glasbil. V prostem času nastopam v ansamblu Razigrani muzikanti. Zakaj Vam navajam te podatke? Zato, da dobite občutek, da me v življenju na vsakem koraku spremlja glasba.
Namen bloga ni samopromocija, ampak predstavitev mojega razmišljanja o poroki in organizaciji tega dogodka, ki mu sledi. Ne pričakujem, da se boste o vsem strinjali z menoj, a želim, da razmislite o spodaj napisanem. Kot referenco naj navedem, da sem do sedaj prisostvoval na okoli 300–330 porokah, iz česar je jasno razvidno, da se je moje razmišljanje razvilo iz praktičnih primerov in številnih izkušenj.
ODLOČITEV za poroko je pogumno dejanje dveh zaljubljencev, ki zavestno skleneta, da bosta uradno potrdila svojo zvezo. S tem ne naredita le nekaj zase, ampak osrečita prijatelje in sorodnike ter predvsem starše; ustvarita pa tudi zdravo okolje za vzgojo in odraščanje svojih otrok.
Izgovori, kot so nimava denarja, poroka je staromodna, če se imata dva rada, ne potrebujeta formalne potrditve ljubezni, ne želiva se izpostavljati ipd., dokazujejo le, da par nima poguma ali ni prepričan v skupno prihodnost.
ORGANIZACIJA POROKE
Preden sploh pričnem z nasveti, naj opozorim na najpomembnejšo stvar – in to je: POSLUŠAJTA ljudi, ki Vama svetujejo, in ne le uradnih svetovalcev, ki pogosto priporočajo marsikaj zanimivega in privlačnega, kar pa je praviloma povezano z visokimi stroški. Vedita, da se da tudi z zmernim proračunom ustvariti izjemno poroko; visok proračun ni garancija za fantastičen dogodek. Večkrat celo privede do nasprotnega učinka, sploh v primerih, ko mladoporočenca želita prirediti poroko na visoki ravni. Če povabita sorodnike in prijatelje, ki tega niso vajeni, se lahko – čeprav v resnici veliki veseljaki – zaprejo v “školjko” in postanejo “fini”, kar pa privede do povprečne zabave. Po mojem mnenju zelo redke poroke, ki so zamišljene na visokem nivoju, dosežejo končni cilj in to je vsesplošna sproščena zabava – “fešta”. Vedeti je namreč treba, da sproščen domač ambient pomaga ustvariti sproščeno zabavo.
Kje začeti?
KRAJ DOGODKA
Izberita lokacijo, na kateri se počutita domače, kajti v tem primeru bo tudi večina svatov imela enak občutek. Odločita se za dve potencialni možnosti (najbolje na podlagi priporočil) in ju primerjajta med sabo glede na ambient, osebje, ponudbo hrane. Če je restavracija zadovoljila prva pričakovanja, se najavita na uradni sestanek, na katerem se dogovorita za vse podrobnosti glede menija, pijače, časovnice itd. Sam nisem zagovornik “slow food menijev” na porokah. Zakaj? Ker ljudje med prehranjevanjem postanejo zaspani in niso “naspidirani”, to pa po navadi ne koristi dobri zabavi. Seveda je to samo moje mnenje – vsak pa si organizira poroko po lastnih željah, vendar naj ne pozabi upoštevati starostne in socialne strukture gostov. Treba je tudi vedeti, da lahko pijača zelo podraži dogodek, predvsem razni aperitivi in polnočne penine, zato se skušajta pogajati z gostincem za ceno menija oziroma ga oblikujta po lastni meri.
Določita svojo barvo, ki vaju bo spremljala v vseh fazah poroke. Skušajta se dogovoriti, da vsaj aperitiv prineseta svoj, eventuelno tudi vino, a preverita ceno postrežnine, ker če je ta visoka, se nima smisla zapletati na tem področju. Če bosta na poroko prinesla svoje vino, pred tem povabita na preizkus “preverjene pivce”, ki vama bodo iz izkušenj svetovali, katero vino je primerno za pitje na “dolge proge”. Po navadi so to bolj suha vina, ki pa velikokrat ne ustrezajo ženskemu okusu, zato priporočam, da je na mizi tudi polsladko belo vino. Mlajšim pogosto vina ne ustrezajo, zato razmislita o baru z žganimi pijačami, ki je nameščen v kotu dvorane in je na voljo po polnoči. To dvigne “delovno temperaturo” predvsem pri mlajši populaciji. Po navadi se svatje dogovorijo z gostincem, da uredijo takšen bar v lastni režiji, saj bi v okviru gostinske ponudbe predstavljal precej visok strošek. Še en nasvet oziroma ideja, ki pa je izvedljiva le, če gostinec dovoli, da prinesete lastno vino. Ko je ura polnoč in se reže torta, priporočam, da svatom ponudita pol kozarca vina ledene trgatve. Res je to dražje vino, a ob torti doseže izjemen učinek. Poskusita.
GLASBA – DJ ali ansambel (band) ali kombinacija obojega
Če je poroka skromnejša (malo ljudi oziroma ne nameravata potrošiti za glasbo veliko denarja ali želita določeno zvrst glasbe), svetujem DJ-ja. Preprosto povedano, če je vajin proračun nižji od npr. 900 EUR, razmislita o DJ-ju (sploh če sta ljubitelja zabavne in pop glasbe), če pa želita uživati ob narodnozabavni glasbi, lahko najameta npr. narodnozabavni trio v tem cenovnem razredu.
Če so vajine zahteve večje in pričakujeta pravo “žurko” in glasbenike, ki se bodo prilagodili potrebam svatov, priporočam ansambel, ki izvaja obe zvrsti in – kar je najpomembneje – ima izkušnje s povezovanjem programa oziroma animacijo svatov. Za tovrstni bend bo treba odšteti od 1.000 do 2.000 evrov. Za izbiro ansambla so ključna priporočila prijateljev. V ožji izbor uvrstita glasbene skupine, ki so specializirane za izvedbo poročnih dogodkov. V Sloveniji jih je kar nekaj, mnoge med njimi sicer niso medijsko prepoznavne, a so vrhunske na svojem področju. Velika popularnost in medijska prepoznavnost ansambla sta na poroki večkrat ovira kot prednost, saj lahko pričakujeta višjo ceno, neizkušenost, igranje po principu “runda-pavza” in premalo animacije gostov.
Ok, izbrala sta potencialne glasbenike, kaj pa sedaj?
- Preglejta s “stričkom Googlom”, kaj imajo objavljeno in kaj o njih piše (FB, Instagram, uradna spletna stran izvajalca, videoposnetki). Pozor! Glejta samo videoposnetke, ki so narejeni na osnovi nastopa “v živo”, ker studijski posnetki velikokrat niso odraz realnega stanja. Če se le da, si najemite ansambel, ki ima bobnarja, ker taka zasedba po navadi prinaša glasbo “v živo”. Velikokrat se dogaja, da narodnozabavni ansambli nimajo kakovostnega zabavnega programa in si pomagajo s t. i. playbackom, kar pa ni najboljše za pristni “štimung”. Že pred sestankom si oglejta glasbeni program ansambla in preverita, ali vama ustreza. Pozor! Poroka je dogodek, na katerem so po navadi prisotne tri generacije gostov, ki imajo različen glasbeni okus, in vajina dolžnost je, da to upoštevata, ker glasbeniki morajo ugajati vsem in ne le vama.
- Dogovorita se za sestanek in na njem bosta hitro ugotovila, ali sta “kompatibilna” z glasbeniki. Zelo pomembno je, da slednji znajo ugoditi vajinim željam, a tu vama polagam na dušo, da poslušata nasvete glasbenikov, ker imajo izkušnje in vama bodo svetovali, kako do čim boljše “fešte”; njihovi nasveti bodo zagotovo praktični, enostavni in usmerjeni v to, da se vidva zares sprostita, ker je to VAJIN večer in takrat se ni “dovoljeno” obremenjevati z malenkostmi. Če pri glasbenikih začutita pravo energijo in vaju prepričajo s svojimi nasveti, komentarji, se dogovorita za končno ceno. Nujno dorecita, kako dolgo igrajo za dogovorjeno ceno in koliko vaju bo stalo na uro, če bo prišlo do podaljšanja zabave. Ni slabo, če napišeta spletno pogodbo in vplačata minimalen avans, ki obe strani zavezuje k upoštevanju dogovora.
Še nekaj – če se zgodi, da kdo od članov ansambla zboli, imajo preverjeni ansambli po navadi kakovostne zamenjave (profesionalce), ki nadomestijo manjkajočega glasbenika, česar svatje najpogosteje niti ne opazijo.
- Kakšen mesec pred poroko se dogovorita za zadnji sestanek z glasbeniki. Posredujta jim čim več informacij, ki bi jim lahko pomagale, da bi se že na začetku ujeli z gosti. Navedita jim imena prič, staršev ženina in neveste, približno starostno in socialno strukturo svatov, njihov glasbeni okus … Pozanimajta se, kakšen animacijski program imajo glasbeniki. Praviloma vanj nista vpletena ženin in nevesta, se ju pa večkrat prosi, da izbereta sodelujoče za posamezno družabno igro ali točko, saj najbolje vesta, kdo je primeren oziroma pripravljen sodelovati; s tem se izognemo neugodnim situacijam. Dogovorita se za otvoritveni ples in polnočni program. Slednji po navadi vsebuje prvi ples moža in žene (do polnoči sta bila ženin in nevesta), razrez torte, govore, metanje šopka in podvezic itd). Nekaj želja vama bodo glasbeniki zagotovo izpolnili, ne pričakujta pa preveč. Npr. če si želita za otvoritveni ples skladbo, ki je glasbeniki ne zmorejo izvesti, ni nič nenavadnega, če se za otvoritveni ples izbrana skladba predvaja in ne izvaja v živo. Bolje tako kot slabo izvedena skladba ansambla ali skladba, ki vama ne ustreza.
Kot sem omenil, je po polnoči čas za govore, vendar ni nujno, da jih izvedemo takrat, ampak lahko to storimo tudi med večerjo (v odmoru med juho in glavno jedjo npr.). Včasih namreč priče “trpijo” cel večer, ker čakajo, da bodo opolnoči povedale govor. To je povsem nesmiselno – govor naj povedo prej, potem pa se lahko neobremenjeno zabavajo. Sam sem pristaš govorov, ker naredijo dogodek bolj svečan. Svetujem pa, da so napisani in si jih ne izmišljujemo sproti ter da niso predolgi.
Kakršen koli program, ki ga bodo pripravili svatje (govori, petje, družabne igre), je treba sporočiti glasbenikom na začetku zabave, da ga bodo smiselno vključili v svoj program.
- Ali imeti isti ansambel čez dan in na večerni zabavi?
Tovrstna možnost je res najcenejša, a če se vse skupaj prične že dopoldan, je težko pričakovati, da bodo muzikanti “na maksimalnih obratih” cel dan in še celo noč. Ob tem je treba tudi vedeti, da so nekateri ansambli navajeni predvsem odra in se ne znajdejo pri spremljanju svatov.
Moj nasvet je, da ne pričnite z aktivnostmi prezgodaj, še posebej če je poroka v poletnem času (vročina). Optimalen začetek je okrog 14:00, kar še omogoča, da bo svatom ostalo dovolj energije za večerno rajanje.
Prihod na večerno zabavo naj bo med 17. in 18. uro, ker protokol (aperitiv, darila, hrana itd.) praviloma traja najmanj dve uri. Obstaja nevarnost, da se zabava ne bo razvila, če bodo glasbeniki pričeli igrati “na polno” šele po 21. uri. Po navadi pride do prekinitve zaradi hrane, ki jo postrežejo okoli 23. ure. Sledi polnočni program, ki traja kakšne pol ure, in nato zabava do treh zjutraj. Skozi cel večer je po navadi določen še animacijski program, včasih pa imajo tudi svatje pripravljen svoj program.
Če Vam finance dopuščajo (to pomeni že luksuz), si najemita za cerkveni in/ali civilni poročni obred glasbeno skupino (vokalno zasedbo, citre-vokal, kitara-vokal, godalno zasedbo), ki bo dogodek naredila še bolj svečan. Mogoče si omislita še šoferja z oldtimerjem.
S temi predlogi skrbim, da ne bo zadeva prepoceni. In na koncu, pametno razporedita svoj finančni znesek s poudarkom na zadevah, ki se vama zdijo pomembne.
- Ustaljeno je prepričanje, da je le ansambel tisti, od katerega je odvisen uspeh poročne zabave. Vendar to ne drži! Ženin in nevesta imata veliko večjo vlogo, kot si lahko predstavljata, saj sta ves čas na očeh svatov, vajina sproščenost in energija sta nalezljivi, vidva sta ogledalo za vse prisotne. Na žalost ali na srečo je vajina naloga tudi, da se vsi svatje zabavajo. Ko začutita, da je energija pošla in je vzdušje manj razigrano, pojdita plesat (četudi vama ni do tega) in videla bosta učinek; po dveh skladbah se lahko umakneta. Najhuje je, kadar ženin in nevesta hodita ven kadit ali “na čvek” s prijatelji, hkrati pa pričakujeta fantastično “žurko”. Tovrstno obnašanje je nalezljivo in veliko ljudi prične odhajati iz prostora, zaradi česar ostane notri le še polovica svatov. Posledica tega je, da muzikanti ne izvajajo animacijskega programa, kar privede do začaranega kroga, ki vodi v podpovprečno zabavo. Nič ni narobe, če prosita prijatelje, naj ne hodijo toliko ven ali če to počnejo, naj se vrnejo po desetih minutah.
Priporočam, da se zabava konča, ko je prisotnih okoli 30–40 % gostov; v tem primeru lahko dostojno zaključimo dogodek. Velikokrat pa se vse skupaj predolgo vleče zaradi tistih 20 % gostov, ki so se “zbudili” po polnoči.
Formula: MUZIKANTI + MLADOPOROČENCA + SPROŠČENI SVATJE = SUPER FEŠTA
FOTO/VIDEO
V tem poglavju sem povzel mnenje in besede fotografinje Maje Skrbinek.
Fotografija je umetnost, ni samo natančen posnetek dogodka, ki ste mu priča na vajin dan. Je iskanje iskric, ki jih je treba znati ujeti v objektiv, zamrznitev trenutkov v večnost in njihovo vpletanje v zgodbo, v kateri je fotograf dandanes bolj navzoč kot nekoč, ko je bilo treba dogodek le ”poslikati”. Pri fotografiranju poroke in zabave je pomembno ujeti spontanost in občutke. To so iskrice v očeh, nasmehi in pristna dobra volja vseh, ki so navzoči.
Pri izbiri fotografa je pomembno osebno srečanje. Največ štejejo ”kemija”, ki jo začutimo, pogovor, ki vključuje želje mladoporočencev, in stil, ki ga želita na fotografijah. Dobrodošlo je tudi predporočno fotografiranje, da se par pred objektivom sprosti, saj je potem na dan poroke fotografiranje veliko enostavnejše in vzdušje bolj sproščeno. Najpomembnejša je spontanost, saj se le tako lahko na fotografijah izrišeta prava ljubezen in pristen odnos, ne pa prisiljeni nasmeški in narejene poze. Prav tako bi priporočal – če je le možno –, da par najame fotografa za ves dan oziroma vsaj večino dneva, saj ni lepšega kot to, da si ob gledanju albuma dogodki sledijo, ko se z vsako stranjo, ki jo obrneta, zgodba nadaljuje, kot da bereta lep ljubezenski roman – vajin, edinstven in neponovljiv.
NASVET – CERKVENA POROKA
Na sestanku z župnikom določita, ali bo poroka v cerkvi potekala le kot poročni obred ali kot poročni obred z mašo. Sam se bolj nagibam k poročnemu obredu, ker je krajši; pri maši namreč duhovniki pogosto pozabijo na čas in vse skupaj traja predolgo. Seveda pa je včasih treba upoštevati tudi želje staršev, ki so morda drugačne. Na sestanku brez ovinkov predstavita duhovniku, kaj želita. Iz izkušenj lahko povem, da so duhovniki po navadi zelo prilagodljivi, zato kar pogumno! Ne pozabita pa zadolžiti nekoga, ki bo poskrbel, da se na začetku in na koncu obreda organizira “špalir” v cerkvi ali pred njo. Za glasbo med cerkvenim obredom po navadi poskrbi župnik, seveda le v primeru, da v njegovi cerkvi deluje cerkveni zbor oziroma manjša vokalno-instrumentalna zasedba. Če tega ni, se dogovorita z zasedbo, ki sta jo že slišala in vama je bila všeč. Ob prihodu v cerkev naj zazveni POROČNA KORAČNICA, ki pa najbolj svečano učinkuje, kadar je zaigrana na cerkvene orgle. Po končanem obredu, ko prideta iz cerkve, pa je navada, da mladoporočenca svatje posujejo z rižem ali s cvetnimi lističi.
In za konec – na vajin poročni dan imata samo dve nalogi; prva je, da morata izreči DA, in druga, da se neizmerno zabavata. Četudi ne bo vse potekalo po natančno določenem protokolu, ki sta si ga zamislila, ni ničesar pomembnejšega od vajine dobre volje in pozitivne energije. Morda bo ravno kakšen manjši spodrsljaj naredil vajino poroko nepozabno in edinstveno.
Svetujem vama, da si pomagajta s pričama, ki vama lahko pomagata rešiti marsikateri zaplet.
Upam, da sta izvedela kaj koristnega in uporabnega, ter želim, da bo vajin dan res nekaj posebnega kakor tudi skupno življenje, ki naj traja vsaj do zlate poroke. V življenju je pomembno, da se imata rada, se veliko pogovarjata, poslušata in sklepata kompromise, včasih pa se prepustita toku dogodkov.
SREČNO!
Bogdan Trupej
(Razigrani muzikanti)
Ps.
Dotaknil sem se nekaterih področij, zavedati pa se morata, da je treba poskrbeti še za vabila, cvetličarja, slaščičarja, animatorja za otroke, nastanitev, prevoz svatov, frizerja, poročno obleko, razne pogostitve, najem poročnega avtomobila, plesnega učitelja, poročna prstana itd. Skratka, obveznosti imata dovolj, vendar so te v vzdušju pričakovanja velikega dogodka prijetne.